Glasbe sveta 2012

| July 12, 2013
 

Prebujamo se. Iščemo svet brez konzerv, brez instant kave in juh v prahu, brez zorenja paradižnikov v supermarketih in svet brez supermarketov. Iščemo prave, pristne stvari s tradicijo, s pravo življenjsko energijo, stvari, ki ne rabijo ojačevalcev okusa in ki nimajo na tisoče duplikatov. Iščemo prave odnose, stike brez ekranov in brez tipkovnic. Iščemo srce.

Prebujanje najbolje opiše naslov prispevka, pred kratkim objavljenega v enem od slovenskih dnevnikov: Popularno je biti slovenska zelenjava. Slovenci, pa ne samo mi, znova spoznavamo okolje, iz katerega izhajamo. Ponovno začenjamo obujati in ceniti izkušnje naših prednikov. Iz njihovih občutij, ki so del kulturne zapuščine, se na novo učimo ljubezni in strpnosti. Znova se začenjamo zavedati, da že od nekdaj enako čutimo in smo od nekdaj enako čustveni. Začenjamo se zavedati, da vendarle nismo samo skupek posameznikov, kjer vsak le dirja za svojim ciljem, ampak predvsem družabna bitja, vedno nujno del skupnosti, ki jo vedno sooblikujemo in ki jo vedno (so)oblikuje tudi okolje.

Delčke tega pristnega sveta, ki ga zdaj ponovno iščemo in odkrivamo, torej že najdemo v preteklosti. Takrat so branjevke že ponujale zrel paradižnik in drugo jušno zelenjavo. Zeliščarji so že pripravljali odlične čaje in čudežne zdravilne napitke brez konzervansov in emulgatorjev. Čebelarjem ni bilo treba skrbeti, da bi jim celotne čebelje družine pomrle zaradi pesticidov, mesojedcem pa ne, da bi dobili že večkrat zamrznjeno in odmrznjeno govedino ali svinjino.

Poleg prehrane je bila edinstveni del vsake skupnosti tudi njena kultura. Na majhnih območjih, ki so za današnje razmere le malo oddaljena eno od drugega, so se skozi čas in pod vplivom okolja razvili različni načini bivanja in tako tudi različni običaji, navade in načini izražanja. Eden pomembnejših ali celo ključnih elementov izražanja načinov življenja v skupnosti pa je bila glasba.

To glasbo danes imenujemo world music, poslovenjeno bi lahko rekli, da je to ljudska ali etno glasba. Ta glasba ima tradicijo in je hkrati polna življenja – brezimni godci je namreč niso samo prenašali iz roda v rod, ampak so jo vedno aktualizirali, jo plemenitili z elementi glasb z vseh koncev Slovenije in iz sosednjega ali daljnega sveta. Gre za glasbo, ki ne rabi nujno modernih elementov, da bi še bila okusna, in za glasbo, ki je podlaga vseh današnjih duplikatov. V njej so ovekovečena prvinska občutja in pravi, pristni odnosi med ljudmi ter med ljudmi in njihovim bivalnim okoljem.

»Iskali smo unikatno glasbo, ki prenaša iskrene emocije in je ohranila stik z okoljem, iz katerega izhaja. In izbrali smo glasbenike, ki pod vplivom različnih bližnjih in daljnih glasb prirejajo glasbeno izročilo naših prednikov tako, da svoje znanje in avtorsko izražanje združujejo z elementi tradicionalne lokalne glasbe in tako ustvarjajo edinstvene glasbene izraze. Izbrali smo glasbenike, ki počnejo tisto, kar so počeli t.i. brezimni godci v preteklosti – tiste, ki bogatijo glasbeno kulturno dediščino našega prostora in ji tako zagotavljajo obstoj in vpliv tudi v prihodnje.«

Čeprav vemo, kdo so, so vsi nastopajoči na nek način moderni ljudski, brezimni godci: tako kot so godci v preteklosti pod vplivom različnih bližnjih in daljnih glasb prirejali ljudsko glasbeno izročilo, tako to danes počnejo glasbeni gostje festivala. Svoje znanje in avtorsko izražanje združujejo z ljudsko glasbo in ustvarjajo edinstvene nove glasbene izraze, s katerimi bogatijo glasbeno kulturno dediščino našega prostora in ji tako hkrati zagotavljajo obstoj in vpliv tudi v prihodnje. Glasbeni nastopi bodo prikazali tudi, kako se elementi ene skupnosti lahko selijo v drugo, kako se lahko ljudska kulturna dediščina posodobi z evropskimi tradicijami resne ali moderne zahodne glasbe, in kako moderna glasba zveni, ko jo igramo s tradicionalnimi glasbili. Pokazali bodo, da manjše kulturne skupnosti nikoli niso bile imune na vplive večjih, da pa je lahko še tako majhna skupnost tudi vplivala na in zaznamovala širši kulturno-družbeni prostor.

Če torej danes iščemo srce in srčnost, ju zagotovo najdemo v slovenski ljudski glasbi in drugih glasbah sveta. Najdemo ju tudi v butičnih izdelkih lokalnih proizvajalcev. In našli ju bomo to poletje kar štirikrat na festivalu Glasbe sveta 2013 pri gradu Kromberk v bližini Nove Gorice.

Festival Glasbe sveta 2013, ki ga organizira Goriški muzej v sodelovanju s KUD Morgan in Odprto kodo d.o.o., bo vsak torek v avgustu predstavil pristne zvoke in okuse. Poleg skrbno izbranih slovenskih in tujih etno, ljudskih,, jazz, world music izvajalcev, je posebnost festivala pri kromberškem gradu tudi priložnost, ki so jo ponudili lokalnim proizvajalcem in pridelovalcem, od vinarjev, čebelarjev, zeliščarjev, do sirarjev, kmetijcev in mojstrov različnih tradicionalnih obrti. Ti se bodo lahko predstavili na stojnicah Dobrot sveta in tako lažje opozorili nase in na svoje s srcem in predanostjo dodelane okuse, polne izkušenj in tradicije.

P1030517

 

Kategorija: Prejšnje edicije

Komentiranje ni mogoče