Festival Glasbe sveta 2013

| August 1, 2013
 

Gospodarska kriza, ki se še kar vleče, je mnogo ljudi pahnila na rob družbe in na rob preživetja. A grabežljivi kapitalizem je bil za mnoge neugoden že pred zlomom. Prikrajšanih je bilo premalo, da bi se o tem govorilo. Kdo je določil, koliko je dovolj velika stopnja revščine, da je ta še v redu? In kdo se je s tem strinjal?

Izključujoč torej ni samo kapitalizem, ampak je, grdo rečeno, izključevanje v sami naravi ljudi. Skupnosti pripadajo le tisti, ki imajo skupaj z drugimi njenimi pripadniki nekaj skupnega. Vsi ostali so zunaj nje. Hkrati so se v vsej zgodovini v skupnostih pojavljale delitve na enake in bolj enake, tiste z vsemi pravicami in tiste, ki jih imajo pač malce manj, čeprav neupravičeno.

Ljudje smo učljivi. Veliko k vključenosti vseh pripadnikov družbe pripomore formalno in neformalno izobraževanje. A šele ko se zatrti uprejo – tako, da se ne usedejo na zanje določeno mesto na avtobusu, ali tako, da več let neutrudno ponosno paradirajo po mestih –, jim družba podeli enake pravice, kot jih imajo drugi enaki. Malce kasneje, pa kaj…

Poleg tega, da je kriza iz procesov družbene participacije izključila mnogo ljudi, je pomembno tudi to, da je v družbeno govorico vpeljala toliko ekonomije, da je manj prostora za druge teme. Več se sicer govori o ekonomsko zatiranih, manj pa o vseh ostalih. Vlogo učitelja strpnosti zato prevzemata kultura in umetnost.

Poslanstvo festivala Glasbe sveta, ki bo letos potekal že drugič, sicer ni poučevanje strpnosti do drugačnih. Organizatorji so k sodelovanju povabili glasbenike in ustvarjalce, ki se v svojem umetniškem ustvarjanju naslanjajo na tradicionalno, ljudsko glasbo, uporabljajo tradicionalna glasbila in oživljajo ljudske zgodbe in mite, in tem tradicionalnim vzorcem dodajajo moderne trende ali tradicije drugih držav.

Lansko leto je na festivalu denimo nastopila Tamara Obrovac, hrvaška glasbenica, ki je istrsko glasbo obogatila s prijemi klasične glasbe. Letos bo skupina Bossa de Novo svojo brazilsko bosso novo zmešala s tipično slovensko harmoniko. Indijski tolkalec Trilok Gurtu bo združil tradicionalne ritme Indije z ameriškimi jazzovskimi klasiki in trobento. Harmonikar Marko Hatlak pa bo s harmoniko zaigral nekaj glasbenih del, za katere ne bi nikdar rekli, da jih je možno odigrati s tem glasbilom…

Ti glasbeniki so podobni nekdanjim brezimnim godcem, ki so v preteklosti pod vplivom različnih bližnjih in daljnih glasbenih in drugih vplivov prirejali ljudsko izročilo, ga s tem bogatili in mu zagotovili nadaljnji obstoj. Čeprav to ni njegov namen, festival Glasbe sveta opozori na to, da je mešanje vsakdanjosti in »tujih« novosti vedno obstajalo. Je slava vključevanju in zato protipol moreči gospodarski krizi. Je pozdrav umetnosti, ki – kot pravi Svetlana Makarovič, ki bo z recitalom Balade o Sneguročki tudi sama nastopila na prireditvi –, vedno premaga zlo.

Festival Glasbe sveta 2012 letnice v imenu ni imel kar tako. Organizatorji iz Goriškega muzeja, kulturno-umetniškega društva Morgan in podjetja Odprta koda so s tem nakazali, da se obeta nadaljevanje. Prireditev, ki predstavlja elemente tradicionalnega v moderni družbi, naj bi tudi sama postala tradicionalna.

V sklopu festivala so lani vsak avgustovski torek pred gradom Kromberk v bližini Nove Gorice nastopili glasbeniki, ki se v svojem izražanju naslanjajo na ljudsko izročilo, bogatijo glasbeno kulturno dediščino našega prostora in ji zagotavljajo obstoj. Obiskovalci so lahko slišali tamburaše Šukar, istrsko skupino Vruja, vokalni kvintet Tminski madrigalisti, virtuoze aktualiziranja slovenske ljudske glasbe Janeza Dovča, Boštjana Gombača in Gorana Krmca ter hrvaško glasbenico Tamaro Obrovac z njenim Transhistria Ensamblom.

Ker so bile pomemben del izoblikovanja ljudskih glasb in drugih tradicij predvsem prostorske in kulturne okoliščine, so prireditelji obiskovalcem na Tržnici goriških dobrot ponudil tudi možnost raziskovanja izdelkov in pridelkov okoliških proizvajalcev in pridelovalcev, kmetijcev in drugih mojstrov različnih tradicionalnih obrti.

Novi festival je bil dobro sprejet, saj je organizatorjem nekako uspelo ujeti duh časa. Še pred t.i. vseslovensko ljudsko vstajo, ki se je nato jeseni začela v Mariboru, so v opisu prireditve zapisali, da je prišel čas, ko se ponovno zavedamo, da nismo samo skupek posameznikov, ampak nujno del skupnosti, na katero vplivamo in ta vpliva na nas. Zavedli so se, da je v rečeh in odnosih ponovno pomembna pristnost, to pa našli v preteklosti, ko ljudje niso poznali instant umetnih rešitev in tisočerih duplikatov.

Festival Glasbe sveta 2013 od predhodnika ohranja prizorišče, avgustovske torkove večere, skrbno izbrane slovenske in tuje ustvarjalce in spoznanja organizatorjev o pomembnosti prenašanja izkušenj naših prednikov. Spremenjeno je le ime stojnic s tradicionalno lokalno »robo«. Ker bodo na tržnici svoje izdelke in pridelke predstavljali vinarji, sirarji, zeliščarji, čebelarji, pa tudi drugi kmetijci in mojstri različnih domačih obrti z bovškega, kobariškega, cerkljanskega, vipavskega, iz Goriških Brd, slovenske Istre, italijanske Furlanije in s tržaškega Krasa – in torej ne več samo z Goriške –, je ta preimenovana v Tržnico dobrot sveta.

Festival se bo začel 6. avgusta z literarno-glasbenim večerom Svetlane Makarovič in Mar Django Quarteta. Umetnica, ki se zadnja leta posveča pisanju pravljic za odrasle, bo ob ruski glasbi, izvedeni tako, kot jo izvajajo ruski Romi, recitirala svojo lani izdano Balado o Sneguročki. Kritična in samokritična Makarovičeva je na predstavo zelo ponosna. Namenila jo je najžlahtnejši, najbolj zahtevni publiki.

V torek, 13. avgusta, bo nastopil virtuoz na harmoniki Marko Hatlak, ki ga najbolj poznamo po njegovem delovanju v skupini Terrafolk. Njegovi koncerti so vedno presek različnih glasbenih izrazov. Izvaja baročno, renesančno in sodobno glasbo, najbolj všeč pa mu je tango. Poleg njega bo nastopila še Nabrežinska godba. Predstavili se bodo z nekaterimi koračnicami slovenskih, avstrijskih in čeških skladateljev ter slovenskimi narodnimi pesmimi in modernimi popevkami.

20. avgusta bo mostove med celinami in kulturami z jazzom gradil tolkalec Trilok Gurtu. Indijec je bil s strani BBC-jevega radijskega programa za resno glasbo trikrat predlagan za najboljšega ustvarjalca Azije, pred grad Kromberk pa prihaja predstavit ploščo Spellbound. S skupino bodo indijsko ritmiko zmešali z ameriško jazzovsko tradicijo in elementi evropske glasbe. Glavno besedo v univerzalnem jeziku jazza bo imela trobenta, glasbilo, ki ga človek pozna že vsaj 3500 let.

Zadnji torkov večer, 27. avgusta, bodo vročino lajšali najbolj skulirani slovenski glasbeniki zasedbe Bossa de novo. Igrajo čutno, lahkotno brazilsko glasbo bosso novo, zmes brazilske sambe in jazza. Edinstven izraz jim daje harmonika, ki je v tej zvrsti drugače ne zasledimo.

Večer bo zaključil kantavtor Tomaž Pengov.

glasbesveta2013c

Kategorija: Glasbe sveta 2013

Komentiranje ni mogoče