Festival Glasbe sveta 2015 na gradu Kromberk : Glasbe sveta 2018

Festival Glasbe sveta 2015 na gradu Kromberk

| November 1, 2015
 

Festival Glasbe sveta 2012 letnice v imenu ni imel kar tako. Organizatorji iz Goriškega muzeja in kulturno-umetniškega društva Morgan so z njo nakazali, da se obeta nadaljevanje. Prireditev, katere namen je opozarjati na pomembnost prenašanja izkušenj in tradicij naših prednikov, naj bi tudi sama postala tradicionalna.

Brez pozitivnega odziva javnosti seveda ne bi šlo. In ker je bila prireditev na vrtu Gradu Kromberk pri Novi Gorici v preteklih izvedbah dobro obiskana, je vse nared za ponovno popestritev avgustovskih torkovih večerov. In to ne samo z glasbo. Del festivala je namreč že vseskozi in bo tudi letos tržnica Dobrote sveta. Na pokušino bodo različni pridelki, zrasli iz zemlje Goriške in drugih regij.

SKRBNO IZBRANI GLASBENIKI

V idilično okolje grajskega vrta organizatorji vedno povabijo izjemne glasbenike, ki se v svojem ustvarjanju naslanjajo na ljudsko glasbo in ji dodajajo moderne trende ali tradicije iz okolji, od koder sami izhajajo.

Ko ti umetniki aktualizirajo in bogatijo izročilo, poskrbijo, da to ne bi zamrlo – kot so to v preteklosti počeli brezimni ljudski godci. Obenem s tem pokažejo na neizogibnost povezovanja in soobstoja različnih kultur v različnih okoljih in časih. Spomnijo na vzorce iz preteklosti, ki bi jih morda lahko ponovno prevzeli danes, da bi bilo življenje lažje, in sprožijo razmislek o napakah, ki jih ne gre ponoviti, in absurdih, za katere je dobro, da so mimo.

Festival Glasbe sveta tako deluje kot »protistrup« nekaterim vrednotam, ki so privedle do današnje gospodarske in finančne krize, a se kljub temu še predstavljajo kot nekaj običajnega in človeku lastnega.

TRŽNICA BUTIČNIH DOBROT IN ZELEMENJAVA

Tudi spremljajoča tržnica Dobrote sveta ponuja aktualizirano in obogateno tradicijo. Oljarji, vinarji, sirarji, čebelarji in drugi kmetijci z bovškega, kobariškega, cerkljanskega, vipavskega, iz Goriških Brd, slovenske Istre, italijanske Furlanije in s tržaškega Krasa na stojnice prinesejo svoje pridelke in jih ponudijo v okušanje in nakup gurmanom.

Povsem v duhu festivala, ki slavi sodelovanje, in ker je poleg profesionalcev vse več tudi »popoldanskih kmetijcev«, bo na tokratni izvedbi tržnice tudi stojnica pobude Zelemenjava. Navdušenci nad ekološko pridelavo in ohranjevalci lokalnih sort rastlinja si boste s somišljeniki lahko izmenjevali semena, sadike, pridelke, recepte in vrtičkarske izkušnje.

GLASBE SVETA 2015

In koga boste lahko poslušali letos?

V torek, 11. avgusta, bo nastopil ROBERT JUKIČ, priznani slovenski jazz glasbenik in avtor. Predstavil bo svoj deseti album »Ženske«, na katerem je 14 novih skladb, ki jih je odpelo 13 vrhunskih vokalistk. Robert na odru še zdaleč ne bo sam. Ob spremljavi benda mojstrskih glasbenikov bodo jazzovske pesmi, v katerih se prepletajo ljudski glasbeni okvirji iz različnih kultur, odpele MIA ŽNIDARŠIČ, TJAŠA FABJANČIČ in NINA VODOPIVEC.

Teden kasneje, 18. avgusta, bo nastopila slovenska ženska pevska skupina KVALI. Njihovi nastopi so za zahodnjaška ušesa prav posebna izkušnja, saj osmerica prepeva gruzinske ljudske pesmi, ki slovijo po disonantnih sozvočjih. Kako dobre so, priča na primer to, da so ob gruzinskem državnem prazniku nastopile na veleposlaništvu Gruzije v Ljubljani.

Zadnji torek v avgustu, 25. 8., v Kromberk prihaja albanska pevka ELINA DUNI. Predstavila bo aprila izdano ploščo »Dallёndyshe« (Lastovka), na kateri je skupaj s preostalimi tremi člani njenega kvarteta reinterpretirala albanske ljudske pesmi, povezane s prisilnim zapuščanjem domačih krajev in z ljubeznijo. V Tirani rojena in v Švici živeča pevka velja za izjemno glasbeno pripovedovalko, ki je sposobna sporočila pesmi poslušalcem prenesti kljub temu, da besedil ne razumejo. Izjemni so tudi aranžmaji skladb.

Vsi koncert se začenjajo ob 21. uri in se izvedejo tudi v primeru dežja.

Tržnica se odpre že ob 19. uri, stojnice lahko obiščejo tudi tisti brez vstopnice za koncert.

(Izjemoma bodo avgustovski torkovi večeri le trije, saj sta skupina Patetico in kantavtor Bort Ross nastopila že junija, ko so moči združili organizatorji festivala Glasbe sveta in festivala Godobodi.)

ŽENSKE IN TRADICIJA

Pretekle edicije festivala so pred in v Grad Kromberk med drugim prinesle nastope Svetlane Makarovič, Tamare Obrovac, Marka Hatlaka, Triloka Gurtuja, Habiba Koiteja, skupin Šukar in Mostar Sevdah Reunion, Nece Falk, Tomaža Pengova … Letošnji avgustovski torki pa so povsem žensko obarvani. Pa ne zato, ker bi s tradicijo povezan festival želel poudariti tradicionalno vlogo žensk v družbi. Ravno nasprotno.

»Tradicionalnost«, stereotipna, preživela prepričanja je treba kdaj tudi preseči. In to misel je v času, ko večina evropskih vlad zmanjšuje trošenje za javne storitve, nujno izpostaviti.

Kot namreč opozarjajo tudi slovenske aktivistke, se rezi v javnem sektorju odražajo na povečevanju »nevidnega« in neplačanega dela žensk. Varčevalni ukrepi jih pošiljajo »nazaj za štedilnik«, onemogočajo njihovo družbeno udejstvovanje. Statistično potrjeno je tudi, da so ženske hkrati prve, ki so, ko podjetja zaidejo v težave, odpuščene. Prve, ki jim je znižana plača, in prve, ki bodo izkusile revščino. Še posebej to velja, če bi si drznile zanositi. Vse to jih znova potiska v podrejenost moškemu, v manjvrednost, ki z emancipacijo že tako ali tako ni bila povsem odpravljena.

V bran poglabljanju nadvlade moških (patriarhije) včasih nastopijo kar same ženske. Pri nas je bil šele po pritiskih uglednih znanstvenic in znanstvenikov ter feminističnih aktivistk in aktivistov odpovedan Festival ženstvenosti – predvsem zato, ker bi se odvil v Cankarjevem domu, ki je osrednja državna kulturna institucija. Cilj festivala, katerega glavna organizatorka je bila ženska, je bil »razkrojiti prevladujoči koncept emancipirane ženske«.

Emancipacija je torej naenkrat postala ovira do sreče žensk. Ženske menda zaradi emancipacije ne morejo več biti čustvene, ljubeznive, mehke, krhke … kot so nekoč lahko bile.

A emancipacija ženskam teh lastnosti – ki jim jih je organizatorka seveda pridala arbitrarno – še zdaleč ne jemlje. Enakovrednost žensk moškim pomeni predvsem enake možnosti izbire, ne da bi družba te izbire obsojala ali omejevala. Emancipacija omogoča izbiro, ki je ženske še nedavno niso imele. Od njih je »moški svet« pričakoval, da so čustvene, skrbne in altruistične – to je bila nujnost, ne možnost. Čeprav je morda katera v tej vlogi uživala, je nikakor ni mogla izbrati sama.

Spodkopavanje že pridobljenih pravic žensk je neupravičeno in družbi, razvoju škodi. Organizatorji jim zato letos dajemo glavno vlogo. Na odru festivala in ob njem, posredno in neposredno. Zelemenjava, ki bo letos prvič del tržnice Dobrote sveta in je povezala vrtičkarje po vsej Sloveniji, je zrasla iz pobude ženske – dr. Darje Fišer. Kipe, ki jih bodo na grajskem vrtu postavili mladi umetniki z Goriškega, bo izbrala kiparka Ana Žerjal.

1095fgb

 

Kategorija: Glasbe sveta 2015

Komentiranje ni mogoče